Na podlagi drugega odstavka 19. člena in petega odstavka 20. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12 in 92/13) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba določa pogoje za predelavo nenevarnih odpadkov v trdno gorivo ter pogoje za njegovo uporabo v kurilnih napravah, sežigalnicah in napravah za sosežig.
(2) Za vprašanja v zvezi s splošnimi pogoji ravnanja z odpadki, ki niso posebej urejena s to uredbo, se uporablja predpis, ki ureja odpadke.
(3) Za vprašanja v zvezi s pravili ravnanja z živalskimi stranskimi proizvodi in pridobljenimi proizvodi, ki niso posebej urejena s to uredbo, se uporablja Uredba (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (UL L št. 300 z dne 14. 11. 2009, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo Sveta (EU) št. 1385/2013 z dne 17. decembra 2013 o spremembi uredb Sveta (ES) št. 850/98 in (ES) št. 1224/2009 ter uredb (ES) št. 1069/2009, (EU) št. 1379/2013 in (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, zaradi spremembe položaja Mayotta v razmerju do Evropske unije (UL L št. 354 z dne 28. 12. 2013, str. 86; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1069/2009) in Uredba Komisije (EU) št. 142/2011 z dne 25. februarja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter o izvajanju Direktive Sveta 97/78/ES glede nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov na meji v skladu z navedeno direktivo (UL L št. 54 z dne 26. 2. 2011, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) št. 592/2014 z dne 3. junija 2014 o spremembi Uredbe (EU) št. 142/2011 glede uporabe živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov kot goriva v kurilnih napravah (UL L št. 165 z dne 4. 6. 2014, str. 33; v nadaljnjem besedilu: Uredba 142/2011).
(4) Ta uredba se ne uporablja za predelavo odpadkov iz neonesnažene biomase s klasifikacijsko številko 02 01 03, 02 01 07, 03 01 01, 03 01 05, 15 01 03, 17 02 01 ali 20 01 38 s klasifikacijskega seznama odpadkov iz predpisa, ki ureja odpadke, v gorivo, če je njihova predelava v skladu s standardom SIST EN 14961.
(5) Ta uredba se ne uporablja za predelavo lastnih odpadkov, ki se kot gorivo uporabijo na kraju nastanka.

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. biomasa so biološki odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke, rastlinski odpadki iz kmetijstva in gozdarstva ter obratov za predelavo lesa, celuloze, papirja in kartona, živalski stranski proizvodi in pridobljeni proizvodi iz 14. točke tega člena, biorazgradljivi odpadki iz industrije usnja in krzna, biorazgradljivi gradbeni odpadki, ter biorazgradljivi odpadki iz predelave komunalnih odpadkov in ostalih primerljivih dejavnosti;
2. mala kurilna naprava je mala kurilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav;
3. naprava za sosežig je naprava za sosežig v skladu s predpisom, ki ureja sežiganje odpadkov;
4. nevarna snov je nevarna snov v skladu z zakonom, ki ureja kemikalije;
5. nenevarni odpadek je nenevarni odpadek (v nadaljnjem besedilu: odpadek) v skladu s predpisom, ki ureja odpadke;
6. neto kurilna vrednost je izračunana vrednost energije zgorevanja dostavljenega trdnega goriva, preračunana na enoto mase goriva, ki se pridobi pri sežiganju trdnega goriva v kisiku pri takih pogojih, da vsa voda ostane v obliki vodne pare pri tlaku 0,1 MPa;
7. predelava odpadkov v trdno gorivo je predelava odpadkov po postopku R12 v skladu s predpisom, ki ureja odpadke in zajema:
– mehansko obdelavo, kot so drobljenje, mletje in sekanje,
– toplotno obdelavo, kot je dehidracija, zaradi zmanjšanja vsebnosti vode,
– mešanje gorljivih tekočih odpadkov s trdnimi odpadki zaradi njihovega strjevanja,
– mešanje odpadkov zaradi doseganja željene neto kurilne vrednosti ali
– kombinacijo postopkov iz prejšnjih alinej;
8. predelovalec odpadkov v trdno gorivo (v nadaljnjem besedilu: predelovalec) je predelovalec v skladu z uredbo, ki ureja odpadke;
9. sežigalnica je sežigalnica v skladu s predpisom, ki ureja sežiganje odpadkov;
10. srednja kurilna naprava je srednja kurilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav;
11. trdno gorivo je odpadek s klasifikacijsko številko 19 12 10 s klasifikacijskega seznama odpadkov iz predpisa, ki ureja odpadke, in je nosilec energije v trdnem stanju, namenjen energetski predelavi. Trdno gorivo mora biti pripravljeno iz najmanj dveh odpadkov iz različnih podskupin iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe. Če je v predelavi odpadkov uporabljena samo ena ali več vrst odpadkov iz iste podskupine iz priloge 1 te uredbe, se produkt predelave ne šteje za trdno gorivo;
12. uporaba trdnega goriva je energetska predelava trdnega goriva v kurilni napravi, sežigalnici ali napravi za sosežig odpadkov po postopku R1 v skladu s predpisom, ki ureja odpadke;
13. velika kurilna naprava je velika kurilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja mejne vrednosti emisij snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav;
14. živalski stranski proizvodi in pridobljeni proizvodi so živalski stranski proizvodi in pridobljeni proizvodi v skladu z Uredbo 1069/2009 in Uredbo 142/2011.

(1) V trdno gorivo je prepovedano predelovati odpadke, ki niso navedeni v prilogi 1 te uredbe.
(2) Trdno gorivo, ki ne ustreza določbam te uredbe, je pod klasifikacijsko številko 19 12 10 prepovedano zbirati, prevažati, z njim trgovati ali ga posredovati ter uporabljati.

(1) V trdno gorivo iz odpadkov iz neonesnažene biomase je dovoljeno predelovati odpadke iz neonesnažene biomase iz 1. dela priloge 1 te uredbe.
(2) Za predelavo odpadkov iz prejšnjega odstavka je treba uporabiti najmanj dva odpadka iz različnih podskupin iz 1. dela priloge 1 te uredbe. Masni delež v trdnem gorivu vsaj ene podskupine odpadkov iz 1. dela priloge 1 te uredbe, ki ni podskupina odpadka z največjim masnim deležem, mora znašati vsaj tri odstotke.

(1) V trdno gorivo iz odpadkov iz onesnažene biomase je dovoljeno predelovati odpadke iz neonesnažene biomase iz 1. dela priloge 1 te uredbe in onesnažene biomase iz 2. dela priloge 1 te uredbe.
(2) Za predelavo odpadkov iz prejšnjega odstavka je treba uporabiti najmanj dva odpadka iz različnih podskupin iz 1. ali 2. dela priloge 1 te uredbe. Masni delež v trdnem gorivu vsaj ene podskupine odpadkov iz 1. ali 2. dela priloge 1 te uredbe, ki ni podskupina odpadka z največjim masnim deležem, mora znašati vsaj tri odstotke.

(1) V trdno gorivo iz drugih odpadkov je dovoljeno predelovati odpadke iz neonesnažene biomase iz 1. dela priloge 1 te uredbe, odpadki iz onesnažene biomase iz 2. dela priloge 1 te uredbe in drugi odpadki iz 3. dela priloge 1 te uredbe.
(2) Za predelavo odpadkov iz prejšnjega odstavka je treba uporabiti najmanj dva odpadka iz različnih podskupin iz 1., 2. ali 3. dela priloge 1 te uredbe. Masni delež v trdnem gorivu vsaj ene podskupine odpadkov iz 1., 2. ali 3. dela priloge 1 te uredbe, ki ni podskupina odpadka z največjim masnim deležem, mora znašati vsaj tri odstotke.

(1) Za predelavo odpadkov v trdno gorivo je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje v skladu s predpisom, ki ureja odpadke.
(2) K vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja je treba poleg podatkov iz predpisa, ki ureja odpadke, priložiti podatke o:
1. načinu preverjanja lastnosti prevzetih odpadkov;
2. predvideni specifikaciji trdnega goriva glede na vsebnost podskupin odpadkov, ki se predelujejo v trdno gorivo.
(3) Za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo odpadkov v trdno gorivo mora načrt ravnanja z odpadki poleg podatkov iz predpisa, ki ureja odpadke, vsebovati tudi podatke o:
1. delovnih postopkih predelave odpadkov iz različnih podskupin v trdno gorivo;
2. sistemu kakovosti upravljanja predelave odpadkov v trdno gorivo v skladu z opisom sistema kakovosti iz standarda SIST EN 15358;
3. načinu uvrščanja trdnega goriva v razrede s klasifikacijskega seznama trdnega goriva v skladu s standardom SIST EN 15359;
4. merilnih metodah za ugotavljanje parametrov trdnega goriva, vključno z oceno o skladnosti uporabljenih merilnih metod z metodami iz tehničnih specifikacij, ki so navedene v standardu SIST EN 15359;
5. skladiščenju in pakiranju trdnega goriva.
(4) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena k vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo odpadkov iz neonesnažene biomase v trdno gorivo ni treba predložiti načrta ravnanja z odpadki. Predelovalec, ki v trdno gorivo predeluje samo odpadke iz neonesnažene biomase, mora k vlogi poleg podatkov iz drugega odstavka tega člena priložiti podatke o:
1. sistemu kakovosti upravljanja predelave odpadkov v trdno gorivo v skladu z opisom sistema kakovosti iz standarda SIST EN 15358;
2. načinu uvrščanja trdnega goriva v razrede s klasifikacijskega seznama trdnega goriva v skladu s standardom SIST EN 15359.
(5) Če so med odpadki tudi živalski stranski proizvodi in pridobljeni proizvodi, ministrstvo, pristojno za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), o izdaji okoljevarstvenega dovoljenja iz prvega odstavka tega člena obvesti upravo, pristojno za veterinarstvo.

(1) Predelovalec mora vodenje evidence o predelavi odpadkov v trdno gorivo zagotoviti z obratovalnim dnevnikom.
(2) V obratovalni dnevnik iz prejšnjega odstavka se dnevno vpisujejo podatki o:
– opravljenih meritvah onesnaževal v odpadnem lesu, blatu iz čiščenja odpadne vode, usedlinah in mulju skladno z 9. členom te uredbe;
– opravljenih meritvah parametrov trdnega goriva skladno s petim odstavkom 10. člena te uredbe;
– dajanju trdnega goriva v uporabo.

(1) Predelovalec, ki v trdno gorivo poleg drugih odpadkov predeluje odpadni les, označen v 1. in 2. delu priloge 1 te uredbe v stolpcih »Ime odpadka« z zvezdico, mora zagotoviti izvajanje meritev onesnaževal iz priloge 2, ki je sestavni del te uredbe, in na podlagi rezultatov teh meritev razvrščati odpadni les kot odpadek iz neonesnažene ali onesnažene biomase ali drug odpadek.
(2) Predelovalec, ki v trdno gorivo poleg drugih odpadkov predeluje blato iz čiščenja odpadne vode, usedline in mulj, označene v 2. delu priloge 1 te uredbe v stolpcih »Ime odpadka« z dvema zvezdicama, mora zagotoviti izvajanje meritev onesnaževal skladno s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, in na podlagi rezultatov teh meritev razvrščati blato, usedline in mulj kot odpadek iz onesnažene biomase ali drug odpadek skladno z določbami stolpca »Dodaten opis odpadka« v 2. in 3. delu priloge 1 te uredbe.
(3) Meritev onesnaževal iz prvega odstavka tega člena se mora izvajati najmanj enkrat na šest mesecev ali na vsakih 100 ton odpadkov, kar je pogosteje.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se mora izvajati meritev onesnaževal v odpadnem lesu, ki izvira iz proizvodnje izdelkov in katerega povzročitelj odpadkov neposredno predaja predelovalcu:
– najmanj enkrat letno, ali
– ob uvedbi novega ali spremembi obstoječega tehnološkega procesa proizvodnje, posledica česar je drugačna kemična sestava odpadnega lesa, kar je pogosteje.
(5) Ne glede na določbe prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena ni treba izvajati meritve:
– onesnaževal v lesnih odpadkih, ki izvirajo izključno iz mehanske obdelave lesa;
– polikloriranih bifenilov v odpadnem lesu, ki ni gradbeni lesni odpadek s klasifikacijsko številko 17 02 01 s klasifikacijskega seznama odpadkov iz predpisa, ki ureja odpadke;
– pentaklorfenola in polikloriranih bifenilov v blatu iz čiščenja odpadne vode, usedlini in mulju;
– onesnaževal v odpadnem lesu, blatu iz čiščenja odpadne vode, usedlinah ali mulju, če se ti odpadki razvrstijo kot drug odpadek.

(1) Velikost posameznih delcev v trdnem gorivu je največ 100 mm in največ 150 mm pri predelavi izrabljenih avtomobilskih gum.
(2) Velikost posameznih delcev v trdnem gorivu se ugotavlja s sejanjem. Ne glede na omejitev v prejšnjem odstavku ima lahko 5 odstotkov mase trdnega goriva velikost delcev večjo od te omejitve, pri čemer slednja ne sme biti presežena za več kot 50 odstotkov.
(3) Vsebnost nevarnih snovi v trdnem gorivu iz odpadkov iz neonesnažene biomase ne sme presegati mejnih vrednosti za neonesnaženo biomaso iz priloge 2 te uredbe.
(4) Vsebnost nevarnih snovi v trdnem gorivu iz odpadkov iz onesnažene biomase ne sme presegati mejnih vrednosti za onesnaženo biomaso iz priloge 2 te uredbe.
(5) Predelovalec odpadkov v trdno gorivo mora zagotoviti, da se lastnosti trdnega goriva:
– ugotavljajo na podlagi meritev parametrov trdnega goriva v obsegu, ki je v skladu s standardom SIST EN 15359 obvezni obseg meritev teh parametrov, vključno z meritvijo vsebnosti žvepla;
– dokumentirajo v skladu s standardom SIST EN 15359.
(6) Ne glede na določbi prvega in drugega odstavka tega člena je lahko velikost posameznih delcev v trdnem gorivu tudi večja, če je trdno gorivo pripravljeno za uporabo v določeni kurilni napravi, sežigalnici ali napravi za sosežig odpadkov, katere tehnološka zasnova omogoča uporabo takega goriva in je upravljavec take naprave zahteval trdno gorivo večjih dimenzij. Predelovalec odpadkov v trdno gorivo mora inšpektorju, pristojnemu za varstvo okolja, na zahtevo predložiti dokaze o namembnosti takega goriva.

(1) Izvajalec meritev onesnaževal v odpadkih iz prvega in drugega odstavka 9. člena te uredbe mora biti pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki je za to akreditiran po standardu SIST EN ISO/IEC 17025 za določanje onesnaževal iz priloge 2 te uredbe.
(2) Vzorčenje trdnega goriva iz petega odstavka 10. člena te uredbe mora izvesti pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki je za to akreditiran po standardu SIST EN ISO/IEC 17025, za analizo trdnega goriva pa mora biti pridobljena akreditacija po standardu SIST EN 15359.

(1) V mali kurilni napravi je prepovedano uporabljati trdno gorivo iz odpadkov iz onesnažene biomase in iz drugih odpadkov.
(2) Trdno gorivo iz odpadkov iz onesnažene biomase in drugih odpadkov je prepovedano uporabljati v srednji in veliki kurilni napravi, če je predelano iz odpadkov, ki niso:
– rastlinski odpadki iz kmetijstva in gozdarstva,
– rastlinski odpadki iz živilskopredelovalne industrije,
– lesni odpadki iz industrijske predelave lesa,
– komunalni lesni odpadki ter lesni odpadki iz gradnje in rušenja, ali
– odpadna pluta.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek je v srednji in veliki kurilni napravi prepovedano uporabljati trdno gorivo iz prejšnjega odstavka, če je v skladu s standardom iz petega odstavka 10. člena te uredbe:
– razvrščeno v peti razred glede na neto kurilno vrednost (razred NCV 5),
– razvrščeno v tretji, četrti ali peti razred glede na vsebnost klora (razredi Cl 3, Cl 4 ali Cl 5),
– razvrščeno v drugi, tretji, četrti ali peti razred glede na vsebnost živega srebra (razredi Hg 2, Hg 3, Hg 4 ali Hg 5),
– vsebnost kadmija v trdnem gorivu večja od 2 mg/kg v suhi snovi, upoštevajoč aritmetično sredino meritev, ali
– vsebnost žvepla v trdnem gorivu večja od 0,2 % masnega deleža suhe snovi, upoštevajoč aritmetično sredino meritev.

(1) Za uporabo trdnega goriva v malih, srednjih ali velikih kurilnih napravah je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za predelavo ali odstranjevanje odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odpadke.
(2) Za uporabo trdnega goriva v sežigalnicah in napravah za sosežig je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za predelavo ali odstranjevanje odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja sežiganje odpadkov.
(3) Če se trdno gorivo uporablja v veliki kurilni napravi, v kateri poteka dejavnost, ki lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega, je ne glede na prvi odstavek tega člena treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega.
(4) Predelovalec odpadkov lahko v eni vlogi za okoljevarstveno dovoljenje zaprosi za predelavo odpadkov v trdno gorivo in za uporabo tega trdnega goriva v svojih kurilnih napravah.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.

(1) Z globo od 10.000 do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje predelovalec odpadkov, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če v nasprotju:
1. s prepovedjo iz prvega odstavka 3. člena te uredbe predeluje odpadke, ki niso navadeni v prilogi 1 te uredbe, v trdno gorivo;
2. s prepovedjo iz drugega odstavka 3. člena te uredbe zbira, prevaža, z njim trguje ali posreduje ali uporablja trdno gorivo, ki ne ustreza določbam te uredbe;
3. s prvim odstavkom 4. člena te uredbe predeluje v trdno gorivo iz neonesnažene biomase odpadke iz onesnažene biomase iz 2. dela priloge 1 te uredbe ali druge odpadke iz 3. dela priloge 1 te uredbe;
4. s prvim odstavkom 5. člena te uredbe predeluje v trdno gorivo iz odpadkov iz onesnažene biomase druge odpadke iz 3. dela priloge 1 te uredbe;
5. z 8. členom te uredbe ne vodi evidence o predelavi odpadkov;
6. s tretjim odstavkom 10. člena te uredbe predeluje trdno gorivo iz neonesnažene biomase, ki presega mejne vrednosti za neonesnaženo biomaso iz priloge 2 te uredbe;
7. s četrtim odstavkom 10. člena te uredbe predeluje trdno gorivo iz odpadkov iz onesnažene biomase, ki presega mejne vrednosti za onesnaženo biomaso iz priloge 2 te uredbe;
8. s prvim odstavkom 12. člena te uredbe uporablja v mali kurilni napravi trdno gorivo iz odpadkov iz onesnažene biomase ali trdno gorivo iz drugih odpadkov;
9. z drugim in tretjim odstavkom 12. člena te uredbe uporablja v srednji ali veliki kurilni napravi trdno gorivo.
(2) Z globo od 5.000 do 15.000 eurov se za prekršek kaznuje predelovalec odpadkov, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če v nasprotju:
1. z drugim odstavkom 4. člena te uredbe, drugim odstavkom 5. člena te uredbe ali drugim odstavkom 6. člena te uredbe ne predeluje odpadkov iz različnih podskupin;
2. z drugim odstavkom 9. člena te uredbe ne izvaja meritev onesnaževal v odpadnem lesu v predpisanih rokih;
3. s petim odstavkom 10. člena te uredbe ne ugotavlja ali dokumentira lastnosti trdnega goriva.
(3) Z globo od 1.000 do 2.500 eurov se za prekršek iz prvega in drugega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba predelovalca odpadkov.

(1) Predelovalec, ki predeluje odpadke iz neonesnažene biomase v trdno gorivo na dan uveljavitve te uredbe, mora vložiti vlogo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo odpadkov v trdno gorivo v 90 dneh od dneva uveljavitve te uredbe.
(2) Predelovalec, ki uporablja trdno gorivo, pripravljeno iz odpadkov iz neonesnažene biomase, v mali kurilni napravi ali srednji kurilni napravi ali napravi za sosežig na dan uveljavitve te uredbe, mora vložiti vlogo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave v 90 dneh od dneva uveljavitve te uredbe.
(3) Predelovalec, ki uporablja trdno gorivo, pripravljeno iz odpadkov iz delno onesnažene biomase, v srednji kurilni napravi z vhodno toplotno močjo, večjo od 1 MW, ali napravi za sosežig na dan uveljavitve te uredbe, mora vložiti vlogo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave v 90 dneh od dneva uveljavitve te uredbe. Vloge za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja ni treba vložiti, če je bilo za delovanje teh naprav pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, ali predpisom, ki ureja emisije snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav.

Ne glede na prvi in drugi odstavek 11. člena te uredbe lahko eno leto in šest mesecev po uveljavitvi te uredbe izvaja meritve onesnaževal ter vzorčenje in analizo trdnega goriva tudi pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik s pooblastilom ministrstva za izdelavo ocene odpadkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.

(1) Okoljevarstvena dovoljenja, izdana v skladu z Uredbo o predelavi odpadkov v trdno gorivo (Uradni list RS, št. 57/08), ostanejo v veljavi do izteka svoje veljavnosti.
(2) Postopki za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo odpadkov iz 7. člena te uredbe, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se končajo v skladu z določbami te uredbe.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o predelavi nenevarnih odpadkov v trdno gorivo (Uradni list RS, št. 57/08).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.