Uradni list

Številka 89
Uradni list RS, št. 89/2014 z dne 12. 12. 2014
Uradni list

Uradni list RS, št. 89/2014 z dne 12. 12. 2014

Kazalo

3611. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu Zgornja Hudinja, stran 10110.

Mestni svet Mestne občine Celje je na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 – Skl. US in 76/14 – Odl. US), 10., 19. in 115. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13) in 78. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 4/14) na 3. redni seji dne 2. 12. 2014 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu Zgornja Hudinja
1. člen
V Odloku o zazidalnem načrtu Zgornja Hudinja (Uradni list SRS, št. 21/75, 22/79, 19/85, 23/86 in 34/89; Uradni list RS, št. 69/93, 39/94, 65/94, 24/96, 20/98, 75/98, 78/01, 100/06, 39/08, 31/10 in 109/10) se v 2. členu za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Na območju, ki zajema zemljišča s parc. št. 204/5, 204/4, 205/2, 205/1, 206, vse k.o. Spodnja Hudinja v velikosti 1.831 m² in se nahaja v severnem delu naselja Hudinja, ki ga na severu omejujejo obstoječi objekti, na jugu, vzhodu in zahodu pa območje še nepozidanih stavbnih zemljišč, je predvidena izgradnja enodružinske stanovanjske hiše, vulkanizerske delavnice z nadstreškom za avtomobile in sprememba namembnosti obstoječe garaže v avtomehanično delavnico, za katere veljajo naslednji pogoji:
1. Merila in pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje:
1.1. na parc. št. 205/2, k.o. Spodnja Hudinja je dovoljena gradnja enodružinske hiše tlorisnih dimenzij 13,00 x 9,00 m, etažnosti P+1 ali P+M, s simetrično dvokapno streho, z naklonom od 25° do 35°,
1.2. na parc. št. 204/5, k.o. Spodnja Hudinja je dovoljena gradnja vulkanizerske delavnice z nadstreškom za avtomobile dimenzij 20,00 x 8,00 m, etažnosti P, s položno enokapno streho,
1.3. na parc. št. 206, k.o. Spodnja Hudinja je dovoljena sprememba namembnosti obstoječe garaže v avtomehanično delavnico,
1.4. na parc. št. 204/4, k.o. Spodnja Hudinja je dovoljena gradnja dovozne ceste do zemljišča s parc. št. 205/2, k.o. Spodnja Hudinja,
1.5. minimalni odmiki najbolj izpostavljenih delov objekta od parcelnih mej so 2,5 m.
2. Zunanja ureditev: vse površine, ki niso povozne ali pohodne, morajo biti zatravljene. Drevesa morajo biti najmanj za polovico končne širine krošnje odmaknjena od parcelnih mej sosedov. Zelenice in zasaditve mora redno vzdrževati lastnik.
3. Geomehanski pogoji in usmeritve: pred gradnjo je potrebno pridobiti ustrezno geološko mnenje.
4. Merila in pogoji urejanja prometne, komunalne in energetske infrastrukture:
4.1. Prometna infrastruktura
4.1.1. Javna pot
4.1.1.1. Dovoz in dostop predviden v območje priprave sprememb in dopolnitev ZN je znotraj varovalnega pasu Salmičeve ulice, ki je kategorizirana občinska javna pot številka JP 532751. Ob uporabi utrjene površine in ulice široke 6,00 m so zagotovljeni pogoji za izogibanje v prometu.
4.1.1.2. Potrebno je izvesti rekonstrukcijo obstoječega cestnega priključka na javno cesto, ki mora biti projektiran in izveden v skladu s Pravilnikom o cestnih priključkih na javne ceste (Uradni list RS, št. 86/09 in 109/10 – ZCes-1). Ob projektiranju priključka je potrebno obvezno upoštevati konično prometno obremenjenost cestnega priključka, količino predvidenega prometa in število parkirišč. Ob hiši so zagotovljena tri parkirišča. Za priključevanje območja delavnice bo uporabljen obstoječi rekonstruirani priključek, ki je navezan na utrjene površine velikosti 851,00 m2. Utrjene površine služijo manipulaciji in parkiriščem za avtomehanično in vulkanizersko delavnico. Na utrjenih površinah bodo parkirišča izvedena skladno z zahtevami tehnologije v fazi pridobitve gradbenega dovoljenja. Zagotoviti je potrebno 1 pm na 50 m2 uporabne površine poslovnega prostora.
4.1.1.3. Dovoz k vulkanizerski delavnici in stanovanjski hiši sta organizirana preko občinske parcele 204/3, k.o. Spodnja Hudinja, ki ni javna cesta. Pred posegom v prostor je potrebno pridobiti služnost dovoza preko parc. št. 204/3, k.o. Spodnja Hudinja.
4.1.1.4. Z umestitvijo hiše in delavnice na tem območju ne bo povečan peš in kolesarski promet v taki meri, da bi bila potrebna širitev ceste za potrebe peš in kolesarskega prometa.
4.1.1.5. Varovalni pas javne poti je 4,0 m.
4.1.2. Avtocesta
4.1.2.1. Območje OPPN se delno nahaja v varovalnem pasu avtoceste (AC)A1, odsek Celje–Arja vas, ob AC priključku Celje Center.
4.1.2.2. Vse posege v varovalni pas AC, ki meri 40 m od roba cestnega sveta na vsako stran, je možno izvajati le po predhodnem soglasju DARS d.d.
4.1.2.3. V varovalnem pasu AC ni dovoljeno postavljati tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje.
4.1.2.4. Za nov stanovanjski objekt je potrebno izdelati „Elaborat zaščite pred hrupom v stavbah“ (v skladu s Pravilnikom o zaščiti pred hrupom v stavbah (Uradni list RS, št. 10/12)), iz katerega mora biti razvidno tudi, da je s predvidenim stavbnim pohištvom (okna, balkonska vrata, rolete ipd.) zagotovljeno, da dovoljene ravni hrupa v varovanih prostorih objekta ne bodo presežene. Pri načrtovanju pasivne protihrupne zaščite je potrebno upoštevati obremenitve s hrupom na obravnavanem območju (Ldan 65, Lnoč 60, Ldvn 68).
4.1.2.5. DARS d.d. ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nove objekte in njihove funkcionalne površine, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja avtoceste. Izvedba vseh ukrepov za zaščito območja in objektov je obveznost investitorjev.
4.2. Energetska infrastruktura
4.2.1. Energija za napajanje predvidene enodružinske stanovanjske hiše je na razpolago na nizkonapetostnem omrežju Brusenjak – tč. A, katero se napaja iz transformatorske postaje Zgornja Hudinja. Za napajanje enodružinske stanovanjske hiše se predvidi prostostoječa priključno merilna omarica, katera mora biti locirana na stalno dostopnem mestu.
4.2.2. Za objekt, ki se mu spreminja namembnost, je že bilo izdano soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje na podlagi katerega je bil izdelan projekt za izvedbo – načrt električnih inštalacij in opreme ter NN električni priključek.
4.2.3. Predvidena vulkanizerska delavnica z nadstrešnico se bo napajala za predvidenim merilnim mestom, ki bo služilo za napajanje obstoječega objekta, kateremu se spreminja namembnost v delavnico.
4.2.4. V fazi načrtovanja in pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za predviden objekt si mora investitor pridobiti od Elektra Celje d.d. projektne pogoje in soglasja k projektu. Pred priključitvijo objektov na distribucijsko omrežje pa si mora investitor pridobiti soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje.
4.3. Telekomunikacijska infrastruktura: pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega TK omrežja Telekom Slovenije d.d.. Trase obstoječih naročniških TK kablov se določijo z zakoličbo. Glede na pozidavo oziroma komunalno ureditev jih je potrebno ustrezno zaščititi ali prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih predstavnika Telekom Slovenije d.d.. Za priključitev novih objektov na javno TK omrežje Telekom Slovenije d.d., ki bodo omogočali tudi sprejemi interneta, IP telefonije, privatnih in informacijsko-komunikacijsko-tehnoloških omrežij, je potrebno predvideti in vrisati idejne trase TK vodov v idejno dokumentacijo. Uporabijo naj se PVC cevi premera 110 mm in PEHD cevi premera 50 mm, prav tako jašek in stebriček na začetku gradbene cone, ki omogoča vgraditev prenosnega medija. Mesto navezave na obstoječe omrežje in ostale karakteristike TK omrežja se določijo glede na potrebe in možnosti v projektnih pogojih po navodilih Telekom Slovenije d.d..
4.4. Meteorna in fekalna kanalizacija
4.4.1. Na območju poselitve je obvezna priključitev objektov na javno kanalizacijo. Komunalne odpadne vode se speljejo v javni kanal št. 207182 preko enega od obstoječih revizijskih jaškov. Priključitev preko revizijskega jaška št. 1 je možna na koti najmanj 241,31 m.n.v. ali višje, priključitev preko revizijskega jaška št. 3 pa na koti najmanj 241,75 m.n.v. ali višje.
4.4.2. Obstoječ stanovanjski objekt je priključen na fekalno kanalizacijo. Predvidena je izgradnja dveh novih priključkov na kanalizacijsko omrežje, za predvideno enostanovanjsko hišo in avtomehanično ter vulkanizersko delavnico, kot je razvidno iz grafičnega dela.
4.4.3. Interna kanalizacija, ki poteka skozi prostore pod nivojem terena, mora biti izvedena brez priključkov in brez prekinitev, ki bi lahko povzročale povratno zaplavitev objekta. Odpadne vode iz prostorov pod nivojem terena morajo biti speljane v javno kanalizacijo preko črpališča.
4.4.4. Odpadne vode iz delavnice morajo biti speljane v javno kanalizacijo preko lovilca olj. Za lovilec olj je potrebno voditi »Poslovnik o obratovanju in vzdrževanju« in mora biti na vpogled vzdrževalcu javne kanalizacije (Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, Uradni list RS, št. 64/12 in 64/14).
4.4.5. Za meteorne vode s streh in povoznih površin je predvideno ponikanje na investitorjevih parcelah, če se z geološkim poročilom dokaže, da je ponikanje mogoče. Kolikor ponikanje na investitorjevih parcelah ni mogoče, je potrebno preliv meteornih vod preko zadrževalnika speljati v površinski odvodnik – bližnji nestalni vodotok Travniški potok. Zadrževalni bazen mora biti dimenzioniran tako, da ob upoštevanju 15 minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji, kot je bil pred gradnjo.
4.5. Vodovod:
4.5.1. Oskrba objekta z vodo je možna iz javnega vodovoda PE DN/OD 50 mm ali iz javnega vodovoda PVC DN/OD 160 mm, odvisno od predvidene porabe vode. Pri projektiranju vodovoda oziroma vodovodnih priključkov je potrebno upoštevati tudi zahteve glede požarne varnosti. Poslovni in stanovanjski objekt morata imeti ločena vodomera. Obstoječ stanovanjski objekt ima obstoječ vodovodni priključek z vodomerom. Za stanovanjski objekt se bo izdelal nov vodovodni priključek z vodomerom. Za avtomehanično in vulkanizersko delavnico se bo na mestu obstoječega vodomera za obstoječo stanovanjsko hišo vgradil dodaten vodomer.
4.5.2. Obstoječ vodovod PE DN/OD 50 mm bo predvidoma zadoščal za oskrbo s pitno in požarno vodo. Kolikor se pri projektiranju izkaže, da obstoječ vodovod ne zadošča za potrebe požarne varnosti, je potrebno vodovod PE DN/OD 50 mm zamenjati z ustreznim večjim do vodovoda PVC DN/OD 160 mm na križišču Salmičeve ulice in Mariborske ceste.
4.5.3. Vodovodni priključek mora biti najmanj 2 m oddaljen od obstoječih objektov. Vodomerni jaški so predvideni pred objekti ob javni cesti.
4.5.4. Tlačna črta v vodovodnem omrežju na območju obravnavane gradnje se v normalnih razmerah giblje med 305 m in 290 m.n.v., kar pomeni, da je v vodovodnem omrežju na območju predvidene gradnje previsok tlak. Investitor si mora na lastne stroške vgraditi napravo za zniževanje tlaka.
4.5.5. Pri priključkih premera Ø<2'' se vodomer vgradi zunaj objekta v tipski toplotno izolirani vodomerni jašek. Pri priključkih Ø 2'' in pri priključkih Ø>2'' se vodomer lahko vgradi v armiranobetonski jašek v zelenici zunaj objekta. Armiranobetonski jašek mora biti globine najmanj 180 cm ter širine najmanj 150 cm, opremljen z lestvijo in pokrovom z zaklepom, razreda B 125 Kn, EN 124, iz duktilne litine, ISO 1083 kot npr. Saint Gobain PAM.
4.6. Plinovod: sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina v Mestni občini Celje (SODO) ima na tem območju zgrajeno nizkotlačno plinovodno omrežje in priključne plinovode zemeljskega plina. Za oskrbo predvidenega kompleksa z zemeljskim plinom je že izveden hišni priključni plinovod PE 32, ki je cevno navezan na obstoječi plinovod dimenzije PE63 in obratovalnega nadtlaka 100 mbar, ki poteka v obstoječi cesti.
Pri izdelavi projektne dokumentacije je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo, standarde, tehnične predpise in smernice sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
5. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine: območje leži izven evidentiranih in varovanih območij kulturne dediščine.
6. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave:
6.1. Varstvo voda: vsi predvideni objekti se bodo priključili na javni kanalizacijski sistem.
Za meteorne vode s streh in povoznih površin je predvideno ponikovanje, prepustne povozne površine, zadrževalni bazen.
6.2. Varstvo pred hrupom: na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10) sodi območje v III. območje varstva pred hrupom. Za to območje veljajo mejne dnevne ravni hrupa 60 dBA in mejne nočne ravni 50 dBA. Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa. Z ustreznimi ukrepi je potrebno zagotoviti, da viri hrupa na območju ZN ne bodo povzročali večjega hrupa, kot je predpisana dopustnost.
6.3. Varstvo zraka: za potrebe ogrevanja predvidenih objektov naj se prvenstveno uporabljajo obnovljivi viri ali zemeljski plin.
6.4. Ravnanje z odpadki: za objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu, kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke, in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
6.5. Varstvo tal: rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo, je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic ter ostalih zelenih površin.
6.6. Ohranjanje narave: na tem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, pomembnih za biotsko raznovrstnost. Zato izdelava naravovarstvenih smernic in izdaja naravovarstvenega mnenja nista potrebni.
7. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom:
7.1. Z ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91 in Uradni list RS, št. 1/95 – ZSta, 59/99 – ZTZPUS, 52/00 – ZGPro in 83/05). Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati Zakon o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB1, 9/11 in 83/12) ter Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07 in 12/13).
7.2. Obravnavano območje spada v območje 7. stopnje potresne ogroženosti, temu primerno pa je potrebno prilagoditi način gradnje. Pri gradnji novih objektov je potrebno ojačiti prvo ploščo. V objektih, ki so določeni s predpisi, se gradijo zaklonišča. Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti ter temu primerno prilagoditi način gradnje.
8. Tolerance
8.1. Pri nadaljnjem načrtovanju objektov je dovoljeno zmanjšanje ali povečanje tlorisnih gabaritov objektov ± 2,00 m. Dovoljena so tudi manjša odstopanja od lege posameznih objektov ter ostalih ureditev, vendar je potrebno upoštevati minimalne odmike od sosednjih parcel. Objekte je dovoljeno postavljati tudi bližje sosednjim parcelam, vendar zgolj ob soglasju lastnikov le-teh. Meje parcel, namenjenih za gradnjo, so določene okvirno, možne so tudi korekcije, vendar pod pogojem, da ne vplivajo na izvedbo zazidalnega načrta.
8.2. Ravno tako so dopustna odstopanja od posameznih tehničnih rešitev, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo zazidalnega načrta in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer. Dovoljena so odstopanja od tras vodov gospodarske infrastrukture, v kolikor to zahteva prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in naprav in sami tehnologiji izvedbe.
8.3. Odstopanja od rešitev, določenih s tem odlokom, ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih le-ta zadevajo.«.
KONČNI DOLOČBI
2. člen
Projekt št. 03/14, ki ga je izdelalo podjetje UMARH d.o.o., Ptuj, je sestavni del tega odloka in stalno na vpogled pri pristojni službi za urbanizem Mestne občine Celje in na Upravni enoti Celje, Oddelku za okolje in prostor.
3. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-13/2013
Celje, dne 2. decembra 2014
Župan
Mestne občine Celje
Bojan Šrot l.r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti